Predsednik Trump Iranu znova podaljšal rok za odprtje Hormuške ožine

Ameriški predsednik Donald Trump je danes sporočil, da še ne bo napadel iranskih elektrarn, češ da pogovori s Teheranom potekajo dobro. Kot je zapisal na omrežju Truth Social, na prošnjo iranske vlade rok za izpolnitev zahteve za odprtje Hormuške ožine podaljšuje za deset dni, do 6. aprila zvečer po vzhodnoameriškem času.

Trump je sicer v soboto Iranu dal 48 ur časa, da odpre Hormuško ožino, v nasprotnem primeru pa mu je zagrozil z napadom na elektrarne. V ponedeljek je nato rok podaljšal za pet dni, češ da pogovori s Teheranom napredujejo.

Vojska je danes po poročanju dpa potrdila, da je v ta namen v južni Libanon poslala dodatne vojake, ki so se v minulih dneh pridružili kopenskim operacijam na območju. Koliko vojakov so napotili, vojska ni razkrila.

Po poročanju libanonskih varnostnih virov izraelske sile napredujejo globlje v Libanon, pri čemer naj bi napredovale osem do devet kilometrov na ozemlje Libanona, še poroča dpa.

V izraelskih napadih na Libanon je bilo danes po poročanju libanonskih medijev ubitih pet ljudi. Po poročanju libanonske nacionalne tiskovne agencije NNA sta bila v izraelskem napadu na stavbo na območju Nabatijeh na jugu Libanona ubita dva človeka. V drugem napadu na obmejnem območju Bint Džbeil so bili ubiti še trije ljudje.

Hezbolah pa je danes prevzel odgovornost za vrsto napadov na izraelske sile na jugu Libanona in na cilje v Izraelu, med drugim na severno mesto Naharija in kompleks obrambnega ministrstva v Tel Avivu.

V Nahariji je bila ubita ena oseba, 14 ljudi je bilo ranjenih, je sporočila izraelska reševalna služba, ki jo povzema nemška tiskovna agencija dpa. Borci Hezbolaha naj bi tudi izstrelili rakete v libanonskem Khiamu, strateškem mestu blizu meje, kjer naj bi potekali intenzivni boji z izraelskimi silami.

Izraelska vojska je medtem potrdila, da sta bila v spopadih na jugu Libanona ubita vojaka, s čimer se je število ubitih izraelskih vojakov v tem mesecu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povečalo na štiri.

Medtem ko Washington trdi, da z Iranom vodi pogajanja o koncu vojne, Teheran to odločno zanika. V ozadju sicer potekajo posredni stiki prek tretjih držav, a so stališča obeh strani še vedno tako oddaljena, da je morebiten dogovor za zdaj težko dosegljiv.

Več v novici: Trk interesov: kaj stoji na poti dogovoru med ZDA in Iranom

Ameriški predsednik Donald Trump je ob začetku današnjega odprtega zasedanja vladnega kabineta dejal, da Iran prosi ZDA za sporazum o končanju sovražnosti na Bližnjem vzhodu in ne obratno. Iranski predstavniki so po njegovih besedah "slabi borci, a odlični pogajalci".

Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da so Iranu posredovali mirovni načrt v 15 točkah preko Pakistana in dodal, da obstaja velika možnost, da bo dogovor dosežen.

Trump je na pripombo novinarja, da sam govori o pogajanjih, Iran pa jih zanika, ponovno zagotovil, da pogajanja potekajo. Pojasnil je, da je Iran v znak dobre volje med pogajanji skozi Hormuško ožino spustil deset tankerjev. Obenem je napadel poročanje medijev - še posebej Wall Street Journala - da si obupno prizadeva za premirje. "Lažne novice. Jaz si ne prizadevam obupno za premirje. Nisem obupan, ampak ravno nasprotno," je zagotovil Trump.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je danes opozorilo, da so razmere na Bližnjem vzhodu in v Perzijskem zalivu še vedno napete in nepredvidljive, ter pozvalo k razmisleku o nujnosti potovanja na to območje. Obenem odsvetuje izbiro te regije kot tranzitne točke, je sporočilo na družbenem omrežju X.

Nudenje konzularne pomoči v takšnih razmerah je namreč izredno oteženo ali celo nemogoče, so opozorili. Vsem, ki so na Bližnjem vzhodu in v Zalivu, na MZEZ svetujejo previdnost, spremljanje razmer in letalskega prometa ter upoštevanje navodil lokalnih oblasti.

Rusija Iranu daje obveščevalne podatke, ki mu pomagajo pri "ubijanju Američanov", je danes ob robu srečanja skupine sedmih najrazvitejših gospodarstev G7 opozorila visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas.

"Vidimo, da Rusija Iranu pomaga z obveščevalnimi podatki, da lahko cilja Američane, da ubija Američane. Rusija Iran sedaj prav tako podpira z droni, da lahko napada sosednje države in tudi ameriška vojaška oporišča," je Kallas dejala v mestu Cernay-la-Ville jugozahodno od Pariza.

Poudarila je, da sta ruska agresija v Ukrajini in vojna na Bližnjem vzhodu medsebojno povezani. Če ZDA želijo, da se vojna na Bližnjem vzhodu konča in da jih Iran neha napadati, potem morajo izvajati pritisk tudi na Moskvo, da ne bo mogla pomagati iranskim oblastem, je po poročanju AFP ocenila Kallas.

V izraelsko-ameriških napadih na Iran je bilo od konca februarja po podatkih iranskega ministrstva za zdravje ubitih 1.937 ljudi, poškodovanih pa 24.800, je poročala katarska televizija Al Džazira.

Namestnik iranskega ministra za zdravje Ali Džafarian je danes povedal, da je bilo med 1.937 smrtnimi žrtvami 240 žensk in 168 otrok, učenk dekliške osnovne šole v Minabu, ter enajst zdravstvenih delavcev. Več kot 55 zdravstvenih delavcev pa je bilo ranjenih.

Po ocenah Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je bilo od začetka napadov 28. februarja v Iranu prisiljeno zapustiti svoje domove že več kot 3,2 milijona ljudi oziroma med 600.000 in milijon gospodinjstev, kar predstavlja tri odstotke celotnega prebivalstva.

V agenciji ZN so ob tem pred dnevi opozorili, da poročila kažejo, da je večina razseljenih pobegnila iz prestolnice Teheran in drugih večjih mest proti severu države in na podeželje. Ocenili so, da bo njihovo število verjetno še naprej naraščalo, saj se sovražnosti nadaljujejo, s tem pa se bodo povečevale tudi humanitarne potrebe.

Po uradnih podatkih držav, ki jih je danes objavila Al Džazira, je bilo v Izraelu doslej ubitih najmanj 19 ljudi, v zalivskih zaveznicah ZDA, na katere Iran izvaja napade, pa skupno 25. Ubitih je bilo tudi 13 ameriških vojakov.

V kamerunski prestolnici Yaounde se je začela ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije (WTO), na kateri v luči vojne na Bližnjem vzhodu razpravljajo o prihodnosti trgovine, pa tudi o reformi organizacije. "Trgovinski sistem doživlja najhujše motnje v zadnjih 80 letih," je opozorila generalna direktorica WTO Ngozi Okonjo-Iweala.

"Svetovni red in multilateralni sistem, ki smo ga poznali, se je nepreklicno spremenil," je na današnji otvoritveni slovesnosti štiridnevne konference poudarila generalna direktorica WTO. Trenutne razmere so po besedah Okonjo-Iweala simptom širših motenj, ki pretresajo mednarodni red, ustvarjen po drugi svetovni vojni, da bi preprečili ponovitev grozot iz prve polovice 20. stoletja.

Okonjo-Iweala želi, da bi srečanje v Yaoundeju odprlo naslednje poglavje v večstranskem trgovanju. Obsodila je naraščajoči unilateralizem ter neuspeh 166 članic WTO pri ponovni oživitvi institucije, ki jo slabijo geopolitične napetosti, zastoji v pogajanjih in naraščajoči protekcionizem.

Iran se je preko posrednikov odzval na predlog ZDA o končanju vojne v 15 točkah in čaka na odgovor Washingtona, danes poroča iranska tiskovna agencija Tasnim.

"Iranski odgovor na načrt v 15 točkah, ki so ga predlagale ZDA, je bil uradno posredovan sinoči prek posrednikov in Iran zdaj čaka na odgovor druge strani," je poročala agencija Tasnim, ki se sklicuje na dobro obveščen vir, drugih podrobnosti pa ne navaja.

Pakistan je pred tem potrdil, da je iranskim predstavnikom predal mirovni predlog ZDA in da potekajo posredni pogovori.

Natančna vsebina ameriškega načrta uradno ni znana. Po navedbah neimenovanih virov naj bi predlog za dogovor o končanju vojne vključeval 15 točk, med drugim odprtje Hormuške ožine in predajo obogatenega urana v zameno za odpravo sankcij proti islamski republiki.